Pogum

• V začetku šolskega leta smo aktivnosti projekta vnesli v LDN šole.
• Opolnomočili smo se, kako z metodami fit pedagogike krepimo veščine kot so npr. sodelovanje, motivacija, vztrajnost…
• Pričeli smo z dejavnostmi projekta na šoli:

• Učenci 1. razreda so se morali najprej seznaniti s komponentami računalnika ter z osnovami za delo z njim. Naučili so se levega in desnega klika, nekaj težav jim je povzročal dvoklik, nato pa so iskali črke na tipkovnici ter jih primerjali s tistimi na monitorju.

Učenci so iskali črke, ki so se prikazale na monitorju tudi na tipkovnici, pri tem so morali biti hitri, da je opica priplezala čim višje.

Nato so se naučili risati v programu Inkscape ter ustvarili čisto svoje risbice.

• Drugošolci so se lotili izdelave svoje namizne igrice. Najprej so narisali igralno podlago ter na kartončke zapisali svoja pravila. Nato so podlago izdelali v programu Inkscape. Na koncu so izdelali še figurice ter igre preizkusili.

• Četrtošolci so izvedli pouk v avli, kjer so podrobno spoznali veščine podjetnosti ter ugotavljali, kje pri pouku jih krepijo.

• Učenci 5. razredov so pri pouku spoznavanja družbe imeli nalogo, da pripravijo dvodnevni izlet v Predalpske ali Alpske pokrajine, (dejavnosti, prenočišče, cene, prevozi,…). Vse potrebno so poiskali in prinesli v šolo.

V računalniški učilnici so si ogledali primere turističnih agencij in poiskali informacije, ki so jih potrebovali, nato pa so naredili zgibanko. Izdelek so nato predstavili kot govorni nastop.

Nekaj predstavitev so predstavili tudi prvošolcem.

Prav tako so petošolci izvedli tehniški dan na temo gregorjevo. Najprej so iskali o tem podatke po računalniku, nato pa so naredili načrt za splav- gregorček. Razvijali so različne ideje in katere naravne materiale bi uporabili. Na teh.dan so prinesli vse potrebno, izdelali gregorčke in jih preizkusili na bližnjem potoku Koprivnici.

• Učenci 7. b razreda so iz odpadnega materiala izdelovali kreativna in ustvarjalna vabila. Na list papirja so narisali svoje ideje: kako izgleda kreativno, ustvarjalno, zanimivo in lepo oblikovano vabilo, ki bi privabilo različno populacijo ljudi na izbran dogodek.

Vsak učenec se je odločil, za koga bo izdelal uradno javno ali zasebno vabilo in  utemeljil svojo izbiro. Paziti so morali na zgradbo izbranega vabila ter na pravopis.

Po izdelavi vabila so se individualno pripravili na predstavitev, kjer so morali na kratko opisati: kako so se domislili te ideje, za koga so razvili svojo idejo, kaj je namen njihovega izdelka, katere so njegove prednosti in slabosti, ali so upoštevali vse značilnosti besedilne vrste in kako bi lahko svoje vabilo še izboljšali.

• Sedmošolci so se udeležili delavnice na temo spletnega bontona. Pod okriljem Safe.si jih je izvedla ga. Eva Koprivec. S sedmošolci se je po dve šolski uri pogovarjala o pravilih vzornega in odgovornega vedenja pri uporabi mobilnega telefona in spleta, odnosih in medsebojni komunikaciji na spletu, varovanju zasebnosti ter ustreznem ukrepanju v primeru neprimernih in kaznivih dejanj.

• Skupnost učencev šole je objavila razpis za strip o pasteh uporabe interneta.

Zbrali so nekaj najizvirnejših, ki jih bodo izdali v knjižici.

• Učenci, vključeni v dramski krožek, so pripravili igrico Ženičke in strički za daljnimi grički (N. Jelen), ki ima zelo pomemben nauk o spletnem bontonu, spletnem nasilju, objavljanju fotografij in filmov. Zaigrali so jo učencem razredne stopnje.

• Člani novinarskega krožka so ob koncu šolskega leta izdelali spletni časopis ter ga objavili na spletni strani šole (link)

• Januarja smo izvedli pedagoško konferenco na kateri smo pregledali vse šolske projekte ter ugotavljali, katere veščine podjetnosti krepimo z njimi. (Ppt)

• in 8. marca 2019 je potekala 1. konferenca projekta POGUM, na kateri smo aktivno sodelovali s prispevkom v plenarnem delu, se predstavili na tržnici znanja, ga. ravnateljica pa je sodelovala pri okrogli mizi v debati z naslovom  Spremembe, ki jih ob že znanem in doživetem prinaša POGUM.

To je bilo tudi prvo srečanje devetdesetih implementacijskih šol z razvojnimi, oz. vstop implementacijskih šol v projekt s pričetkom izvajanja aktivnosti.

• Z implementacijskimi šolami naše regije ter območno enoto Zavoda za šolstvo smo se še nekajkrat sestali in jih usmerjali pri izdelavi operativnega načrta projekta.

• V tem šolskem letu smo se vključili v projekt POGUM ( krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah) ter postali smo ena izmed tridesetih razvojnih šol, ki bodo implementirale ideje in načrtovane aktivnosti v procesu razvijanja kompetence podjetnosti skozi učno prakso.

• Kompetenco podjetnosti bodo učenci v okviru projekta POGUM razvijali pri rednem pouku, razširjenem programu in v specifičnih obšolskih dejavnostih v osnovni šoli v naslednjih vsebinskih sklopih:
• Karierna in poklicna orientacija na poti podjetnosti,
• Ekonomija samooskrbe,
• Šole kot središče skupnosti
• Nove tehnologije in trajnostni razvoj,
• Prostori,
• Kultura kot spodbujanje sobivanja v različnosti.

Namen je, da izobraževanje v osnovni šoli preraste v tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo zaradi reševanja konkretnih izzivov iz okolja pri čemer se bodo uresničevali cilji učnih načrtov.

• Najprej smo v timu razpravljali, kaj pomeni pojem podjetnost, saj se pogosto dogaja, da ga zamenjujejo s podjetništvom.

• V januarju 2018 smo izvedli pedagoško konferenco na temo POGUM. Predstavili smo projekt in v skupinah ugotavljali, kaj je podjetnost in kje pri šolskem delu jo razvijamo. (ppt)

• Model kompetence podjetnosti je zaokrožen v razvoju veščin znotraj posameznega področja: od IDEJ IN PRILOŽNOSTI, preko VIROV, do prenosa idej v prakso – AKCIJA.

• Ugotovili smo, da bi bilo dobro, da bi krepili kompetence podjetnosti s pomočjo uporabe IKT sredstev, saj ocenjujemo, da smo pri tem zelo šibki, digitalna pismenost pa je ena izmed osmih evropskih kompetenc, ki bi jo morali razvijati v šoli. Sklenili smo, da bomo kompetence podjetnosti razvijali na področju Novih tehnologij in trajnostnega razvoja.

• Pod skrbnim usmerjanjem Zavoda za šolstvo smo se povezali z Institutom Jožefa Stefana ter s tem pričeli oblikovati proces prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem.

• Izbrali smo razvojne prioritete šole:
• razvoj kritičnega presojanja, sodelovanja, zmožnost samovrednotenja napredka,
• okrepiti otroke v pozitivni komunikaciji in pozitivnem izražanju,
• s pomočjo digitalnih zmožnosti samostojno oblikujejo produkte (didaktične igre, časopis, učne liste, spletni bonton)

V timu smo izdelali operativni načrt, ki smo ga predstavili na eni izmed konferenc konec šolskega leta. (ppt)

Projekt „Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega …