33. Občinski otroški parlament

četrtek, 2. marec 2023

 

  1. OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT

Duševno zdravje otrok in mladih

 

Otroški parlamenti so programi vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni ter se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Projekt izvajamo že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami. V programu sodelujejo učenci in dijaki iz večine slovenskih šol ob podpori mentorjev in prostovoljcev. Otroški parlament je javna tribuna otrok s tematiko, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanja vedenj o človekovih in državljanskih pravicah.

 

Letošnji otroški parlament je že 33. po vrsti. Mladi so temo »Duševno zdravje otrok in mladih« sami izbrali na nacionalnem otroškem parlamentu v dvorani državnega zbora Republike Slovenije. Že na oddelčnih in šolskih parlamentih so učenci osvetlili nekatera vsebinska vprašanja izbrane teme. V četrtek, 2. 3. 2023, so učenci parlamentarci stališča in sklepe učencev iz šol predstavili na občinskem otroškem parlamentu, ki je potekal v Narodnem domu v Celju.

 

Na dogodku, ki smo ga soorganizirali skupaj z Medobčinskim društvom prijateljev mladine, so sodelovali učenci parlamentarci iz osnovnih šol občine Celje: prve, druge, tretje, četrte, OŠ Frana Kranjca, OŠ Frana Roša, OŠ Hudinja, OŠ Lava in OŠ Ljubečna. Sodelovali so tudi učenci OŠ Štore iz občine Štore, OŠ Dobrna iz občine Dobrna in iz občine Vojnik – OŠ Frankolovo ter OŠ Vojnik.

 

Dogodek sta moderirala učenca Tit Rozman in Ajda Kuder iz OŠ Lava ob pomoči mentorja Bojana Pozniča. Kulturni program so pripravili učenci mlajše gledališke skupine OŠ Antona Bezenška Frankolovo pod vodstvom mentoric Katje Kavčič in Monike Nataše Krajnc. Odigrali so igro z naslovom »Žirafe ne znajo plesati«. Avtor dela je pisatelj Giles Andreae, v slovenščino pa jo je prevedel Milan Dekleva.

 

Prvo delavnico so vodili učenci ob pomoči mentorice Katje Medved iz OŠ Ljubečna. Drugo delavnico so vodili učenci ob pomoči mentorice Anite Šmid iz III. OŠ Celje. Tretjo delavnico so vodili učenci ob pomoči mentorice Matejke Hrovat iz I. OŠ Celje. V delavnicah so spregovorili o temah, kot so: duševno zdravje, čustvovanje in čustva, strahovi ter o preventivnem delovanju. Izsledke bodo učenci obravnavali na regijskem otroškem parlamentu, ki bo letos predvidoma 16. marca na OŠ Loče.

 

Izbor fotografij je pripravil učenec Matic Krašovec iz OŠ Lava.

 

Zahvaljujemo se občini za dolgoletno podporo in mentorjem ter ravnateljem za podporo otroškemu parlamentu. Zahvaljujemo se tudi gostom za govor in sodelovanje ter mentoricam za pripravo delavnic in kulturnega programa. Zahvala gre tudi učencem parlamentarcem za sodelovanje in zanimive izsledke.

 

 

Izsledki delavnic – mnenja učencev parlamentarcev

 

V prvi skupini so se pogovorili o definiciji in pomenu duševnega zdravja, o možnih terapijah ter preventivnem delovanju, o depresiji in razlogih za nastanek, o vplivu okolja ter pritisku na mentalno zdravje, o pozitivnih in negativnih vplivih stresa … Pogovorili so se o prepoznavanju stresa in občutkih, o pozitivnih učinkih in o tehnikah obvladovanja stresa. Predlagali so: poslušanje glasbe, dihalne tehnike, protistresne žogice, žvečilni gumi med testi, sprehod, pogovor, opravljanje dejavnosti, ki te veselijo, naučiti se izražati čustva …

 

V drugi skupini so spregovorili o strahovih. Ugotovili so, da se duševno zdravje med drugim odraža v tem, kako uspešno se v življenju spopadamo s strahovi. Ugotavljajo, da nas je strah različnih stvari: šole, medvrstniškega nasilja, izgube bližnjih, prihodnosti, javnega nastopanja, višine … Strahove, ki so jih izpostavili, so poskušali pojasniti in za njih poiskati rešitev oz. jih »razbliniti«. Spoznali so, da je pomembno, da ne dovolimo strahu, da bi nas zadrževal pri doseganju cijev. Strah moramo znati sprejeti – se soočiti. Na delavnici so ravno tako ugotavljali naša močna področja. Pomembno je, da se jih zavedamo, saj nam lahko pomagajo pri premagovanju strahov. Med strahove, ki so jih prepoznali, so večkrat uvrstili tudi strahove povezane s šolo, ocenami in odnosi med sošolci. Debatirali so o različnih dejavnostih, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju zdravja učencev na šoli.

Predlagali so nekaj konkretnih dejavnosti:

  • boljša presoja pri dodeljevanju različnih statusov in odvzem v primeru nespoštovanja dogovorov;
  • boljša porazdelitev (pisnih) ocenjevanj znanja;
  • tutorstvo med učenci;
  • avtomat s prigrizki oz. dostopnost hrane, če smo lačni;
  • rekreativni odmori;
  • napovedano ocenjevanje znanja za vse učence;
  • skrinjica za morebitna vprašanja;
  • več razrednih ur itd.

 

V tretji skupini so razpravljali o krepitvi duševnega zdravja, opredelitvi definicije in poznavanju področja med mladimi. Spregovorili so o vplivih na duševno zdravje. Ugotavljajo, da med mladimi obstaja nezaupanje do psihologov, učiteljev, svetovalnih delavcev. Svetovalni delavci naj bi jih premalo poznali.

Ugotavljajo, da imajo težave s pridobivanjem pravih informacij na spletu in predvsem s prepoznavanjem, kaj je res in kaj ni resnično.

Ugotavljajo, da veliko stresa v šoli povzročajo predmeti, ki jih ne zanimajo, preveč je ocenjevanj znanja. Okolica, ugotavljajo, zelo vpliva na počutje.

Za zmanjšanje stresa so predlagali naslednje:

  • napovedano ocenjevanje znanja za vse učence;
  • manj domačih nalog ali bolj ciljne, opravljanje domačih nalog po pouku;
  • izbirnost dni dejavnosti – izbereš športni ali naravoslovni dan;
  • več športnih dejavnosti na izbiro – kar te veseli;
  • več časa nameniti pripravam na ocenjevanje znanja;
  • učenje organizacije časa …

 

Ugotavljajo, da pozitivno razmišljanje in pozitivna samopodoba varovalno pripomoreta h krepitvi duševnega zdravja. Ko si zadovoljen, stres doživljaš manj stresno. Izboljšati je treba odnose z ljudmi, saj dobri odnosi pripomorejo k obvladovanju stresnih situacij.

 

Težave, ki jih opažamo:

  • starejši ignorirajo mentalne/vedenjske motnje;
  • želimo si, da bi bili učitelji bolj »mladostniški«, bolj razumevajoči, bolj odprti za pogovore;
  • premalo praktičnega dela, veliko teoretičnega znanja;
  • stres vpliva na čustva;
  • (pre)visoka pričakovanja družbe …

 

Celje, 6. 3. 2023                                                                        Zapisal mentor SUŠ Bojan Poznič

Skip to content