Svetovni dan hrane se praznuje vsako leto 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations). Omenjeni datum je izbran, ker je bila na ta dan leta 1945 ustanovljena FAO. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi zaradi pomanjkanja hrane. Glavne naloge organizacije so zmanjšanje revščine in lakote, izboljšanje produktivnost kmetijstva, izboljšanje življenjskih pogojev podeželskemu prebivalstvu in razvojna pomoč, zbiranje podatkov ter svetovanja vladam. Slovenija je k FAO pristopila 8. novembra 1993.
V petek, 14. 10. 2016, ob 7.30 uri smo učenci 9.b pripravili okroglo mizo na temo: GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI. Na razpravi so lahko sodelovali vsi učenci in učitelji, ki jih tematika zanima.
Poiskali smo informacije o gensko spremenjenih organizmih in jih razdelili na argumente za in proti. O genskem inženirstvu govorimo, takrat ko vsaj dva po izvoru različna dela DNA med seboj povežemo v novo funkcionalno molekulo DNA. Gensko inženirstvo pomeni temelje za pripravo gensko spremenjenih organizmov (GSO). Skupna lastnost vseh gensko spremenjenih organizmov je, da ob sebi lastnih genih vsebujejo tudi tuje gene – gene iz drugih organizmov ali umetno spremenjene lastne gene. V slovenski zakonodaji je GSO definiran kot organizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo (Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi – Uradni list RS 23/2005 UPB-1 in 21/2010).
Argumenti ZA GSO
- Z gensko spremenjeni organizmi lahko proizvajajo zdravila (npr. proizvajajo lahko insulin, rastni hormoni, biološka zdravila, teoretično katero koli beljakovino, ki opravlja neko nalogo v našem telesu), in s tem pripomorejo k boljšemu zdravju ljudi;
- poznamo GSO, ki jih uporabljamo za izdelavo zdravil in GSO, ki jih uporabimo za hrano (koruza, paradižnik, soja …);
- GSO so bolj odporni na neke razmere v okolju, npr. na: sušo, določene škodljivce … ali pa so prilagojeni na hitrejšo rast, lahko imajo tudi novo lastnost (druga barva, drugačen okus …);
- GSO lahko naredimo takšne, da ne potrebujejo nevarnih insekticidov in pesticidov, zato jih hrana ne vsebuje;
- GSO lahko gojimo na območjih, kjer to brez, da bi jih spremenili, ne bi bilo mogoče;
- GSO hrane lahko pridelamo veliko in nasitimo veliko ljudi;
- hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po zakonu označena;
- izdelamo lahko GSO, ki je prilagojen za določen namen (več hranil, manj hranil, določeni vitamini, odstranimo ali dodamo neko snov ali lastnost organizma …);
- s postopki pospešimo evolucijo in dobimo v kratkem času GSO, za kar bi s cepljenjem ali umetnim izborom potrebovali več sto let;
- GSO lahko naredimo takšne, da že vsebujejo snovi, ki upočasnijo kvarjenje hrane, zato lahko hrana dalj časa ostane sveža;
- GSO so lahko na videz bolj zdravi in lepši;
- GSO so lahko odporni na določene viruse ali bakterije.
Argumenti PROTI GSO
- Možni so nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega organizma na drugega;
- gensko spremenjene rastline se lahko razmnožujejo med seboj in oplojujejo tudi običajne rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in ekološko kmetovanje;
- možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna;
- posledice za organizem, ki ga spremenimo morda niso etične;
- gensko spremenjeni organizmi niso nastali v naravi;
- škodljivi učinki GSO na človeka niso popolnoma raziskani;
- posledice za organizem, ki ga spremenimo niso raziskane;
- največjo korist imajo predvsem proizvajalci GSO;
- človek ne bi smel igrati boga;
- ljudje smo premalo ozaveščeni o tem, kateri gen so dodali v GSO.
Zaključimo lahko, da je področje genetike in biotehnologije zelo zanimivo. Samo z znanjem in pravimi informacijami si lahko ustvarimo mnenje in kritično presojamo podatke, ki jih zasledimo v medijih, ko nakupujemo hrano in drugo. Večjo pozornost bi morali posvetiti tudi bioetiki ter razmišljati o lastnem zdravju, poznati hrano, ki jo zaužijemo in imeti potrebno znanje in informacije za svobodno odločanje o uporabi GSO.
Mentor: mag. Bojan Poznič, prof. in učenci 9.b (Zala Kotnik, Eva Lipovšek in Jan Skerbiš)